04.08.2016
Izpred našega kampa smo na nasipu pozajtrkovali in imeli lep pogled na veliko poplavno zaporo. Po zajtrku smo se odpravili pogledati te velike zapore. Vstopnina za ogled notranjosti stane 22 eur na osebo, parkirnina 7 eur. Poleg možnosti ogleda je v ceno všteta tudi vstopnina tematskega zabaviščnega vodnega parka in muzej, kjer je predstavljena zgodovona poplavnih zapor.
Poplavna zapora je bila narejena zaradi zaščite ozemlja kot odgovor na poplavno katastrofo leta 1953.
31.01.1953 je dolgotrajno neurje zajelo Severno morje. Kljub temu, da je bila spomladanska plima na tem območju sorazmeroma nizka, je velika količina morja zaradi nevihte pritisnila ob nizozemsko obalo. Višina morja je znašala tudi več kot 4 m nad običajno ravnjo (2.70 m nad običajnim plimovanjem). Veliko nasipov je popustilo, morska voda je tako zalila veliko polderjev (rodovitno področje ravnega, nizko ležečega sveta, ki je bil z nasipi, jarki ali jezi pridobljen iz morja, jezera, reke ali drugega vodnega telesa, in je tako pred vodo tudi zaščiten. Izraz se ponavadi uporablja za obalna področja, ki so pod gladino morja in so z organiziranim sistemom vzdrževanja in obrambe stalno zaščitena). 1835 ljudi in 35000 glav živine je utonilo. Evakuirati je bilo potrebno 72000 ljudi, uničenih je bilo 500 km nasipov (skoraj 30% nizozemske obale).
Poplavne zapore omogočajo zaščito pred morebitnim visokim plimovanjem morja, sicer pa so pregradna vrata ob normalnih okoliščinah ves čas odprta, tako morska voda in valovi še zmeraj prodirajo v notranjost, kar omogoča pestro živalsko raznolikost ter nadaljnjo vzrejo školjk.
V povprečju vse zapore zaprejo dva krat letno, sicer pa vsakokrat, ko višina morja naraste za 3 m nad povprečno mejo. V primeru nepredvidenega nevihtnega vala, se zapore zaprejo samodejno, sicer pa ročno, saj imajo dobro razvito mrežo opazovalnih postaj in lahko močno plimovanje napovejo že več ur vnaprej.
Med našo potjo proti Amsterdamu smo obiskali še eno vodno zaporo, Maeslantkering, ki velja za eno največjih premikajočeih se objektov na svetu. Zapora deluje povsem samodejno in se zapre, ko nivo vode preseže 3 m višine nad običajno ravnjo.Stroški izgradnje so stali 450 milijonov evrov.
Proti večeru smo se odpeljali na plažo Scheveningen, ki se nahaja v predmestju Haaga. Na peščeni plaži leži milijone majhnih školjkic, ki kar kličejo po fotografiranju.
Izpred našega kampa smo na nasipu pozajtrkovali in imeli lep pogled na veliko poplavno zaporo. Po zajtrku smo se odpravili pogledati te velike zapore. Vstopnina za ogled notranjosti stane 22 eur na osebo, parkirnina 7 eur. Poleg možnosti ogleda je v ceno všteta tudi vstopnina tematskega zabaviščnega vodnega parka in muzej, kjer je predstavljena zgodovona poplavnih zapor.
Poplavna zapora je bila narejena zaradi zaščite ozemlja kot odgovor na poplavno katastrofo leta 1953.
31.01.1953 je dolgotrajno neurje zajelo Severno morje. Kljub temu, da je bila spomladanska plima na tem območju sorazmeroma nizka, je velika količina morja zaradi nevihte pritisnila ob nizozemsko obalo. Višina morja je znašala tudi več kot 4 m nad običajno ravnjo (2.70 m nad običajnim plimovanjem). Veliko nasipov je popustilo, morska voda je tako zalila veliko polderjev (rodovitno področje ravnega, nizko ležečega sveta, ki je bil z nasipi, jarki ali jezi pridobljen iz morja, jezera, reke ali drugega vodnega telesa, in je tako pred vodo tudi zaščiten. Izraz se ponavadi uporablja za obalna področja, ki so pod gladino morja in so z organiziranim sistemom vzdrževanja in obrambe stalno zaščitena). 1835 ljudi in 35000 glav živine je utonilo. Evakuirati je bilo potrebno 72000 ljudi, uničenih je bilo 500 km nasipov (skoraj 30% nizozemske obale).
Poplavne zapore omogočajo zaščito pred morebitnim visokim plimovanjem morja, sicer pa so pregradna vrata ob normalnih okoliščinah ves čas odprta, tako morska voda in valovi še zmeraj prodirajo v notranjost, kar omogoča pestro živalsko raznolikost ter nadaljnjo vzrejo školjk.
V povprečju vse zapore zaprejo dva krat letno, sicer pa vsakokrat, ko višina morja naraste za 3 m nad povprečno mejo. V primeru nepredvidenega nevihtnega vala, se zapore zaprejo samodejno, sicer pa ročno, saj imajo dobro razvito mrežo opazovalnih postaj in lahko močno plimovanje napovejo že več ur vnaprej.
 |
| Pogled na kamp ... |
 |
| ... in poplavno zaporo |
Med našo potjo proti Amsterdamu smo obiskali še eno vodno zaporo, Maeslantkering, ki velja za eno največjih premikajočeih se objektov na svetu. Zapora deluje povsem samodejno in se zapre, ko nivo vode preseže 3 m višine nad običajno ravnjo.Stroški izgradnje so stali 450 milijonov evrov.
Proti večeru smo se odpeljali na plažo Scheveningen, ki se nahaja v predmestju Haaga. Na peščeni plaži leži milijone majhnih školjkic, ki kar kličejo po fotografiranju.
