Japonska, 5. dan. Tokio, Okinawa

18.09.2013
Navsezgodaj smo vstali in se hitro odpravili na ogled Ueno Zoo, saj smo imeli kasneje popoldanski let na Okinawo. Naš glavni cilj je bil videti pando. V ZOOju je možno videti tudi polarnega medveda, ki pa ga ni bilo na ogled, ker so njegovo kletko prenavljali. Rdeče pande prav tako nismo videli, ker je bila bolna. Takoj za vhodom pa je Veliki panda mirno sedel in glodal bambus.

Veliki panda.

Za zoo smo zaradi popoldanskega leta na Okinawo namenili uro in pol, kar pa je bilo premalo, saj je vrt kar velik in zanimiv.

Na Okinawo smo torej odleteli ob14:55 z Boeingom 737, ki je bil napol prazen in po dveh urah in pol pristali na letališču v Nahi. Od tu smo se z avtobusom š.t 111 odpeljali v Nago, ki leži na severu otoka. Sama vožnja pa je trajala dobri dve uri in to z vsemi postanki vred.
Izstopili smo na zadnji postaji, na katero nas je prišel iskat lastnik Yanbaro fukuro hostla, ki leži blizu te postaje. Ponudil nam je tudi prevoz v trgovski center, v katerem smo opravili večje nakupe za večerjo in naslednji dan. Dan smo zaključili s klepetom z lastnikom in vrčkom piva v rokah.

Japonska, 4. dan. Tokio

17.09.2013
Da ne bi zapravljali časa za spanec, smo vstali že pred 8. uro in po zajtrku odrinili na celodnevno potepanje. V izogib dolgi dolgi čakalni vrsti je bil plan, da se najprej povzpnemo na Skytree Tower.

Čakanje na metro v vrstah

Smo pa bili zmenjeni z naslednjo japonsko prijateljico Saki, da se ob 9. uri srečamo pod stolpom. S Saki se prej nismo nikoli srečali, z njo je bil stik navezan s pomočjo interneta. Ponudila se je, da nam razkaže tiste dele Tokija, v katerih še nismo bili in ki bi nas morda zanimali. Na srečo je držala obljubo in z nekaj minutno zamudo tudi prišla, je pa takrat že bila nekaj deset minut dolga čakalna vrsta turistov, ki so želeli priti na vrh stolpa.
Na višini 350m, kjer je prva glavna opazovalna ploščad, je 360 stopinjski pogled na Tokio in od tu je tudi lepo vidna najvišja japonska gora Fuji.

Tokio Skytree

Gora Fuji

Se je pa sicer z doplačilom možno popeljati z dvigalom še 100 metrov višje, za kar se pa nismo odločili, saj je razgled od tu segal že dovolj daleč. Odločili smo se namreč, da ta denar raje prihranimo, ko bomo odšli še na stolp na drugem koncu mesta, imenovan Tokio Tower.

Po sestopu s stolpa, smo z metrojem odšli na enaga od pomolov, s katerega pluje ladja v smeri otoka Odaiba. Med plovbo se lahko občuduje tokijsko arhitekturo. Po uri plovbe z vmesnim postankom za sprehod nekje pred Odaibo smo prispeli na otok. Tukaj stoji manjša kopija kipa svobode in pogled na znani Rainbow most (mavrični most). Tu je tudi robot Gundam in nakupovalni center.
Z metrojem smo nato preko Rainbow mostu prišli ponovno na drugo stran reke in Saki nas je odpeljala v zelo zanimivo majhno restavracijo, kjer smo jedli omlete s hobotnico in zelenjavo. Hrano pa si je moral speči vsak sam na žaru montiranem v mizi. Saki se je ob 16.30 uri morala posloviti in oditi na delo. Mi smo dokončali z jedjo in se peš odpravili na 4 km oddaljen Tokio Tower, s katerega smo z 250 metrov imeli nočni pogled na osvetljeni Tokio. Na višjo opazovalno točko pa žal nismo mogli zaradi prenavljanja.
Ob 23. uri pa smo bili že umiti in v postelji, saj je bil naslednji dan planiran obisk pande, ob 15.30 pa let proti Okinawi.

mavrični most

Gundam 

 vhod v garažo
 

Tokyo Tower