22.09.2013
Devetega dne našega potovanja pa smo zaradi leta letala ob 11:40 iz Nahe proti Fukuoki vstali pravtako zelo zgodaj, in sicer ob 7 uri. Lastnik hostla nas je z avtom odpeljal na avtobusno postajo v mestu Nago. Vožnja z avtobusom s tega dela otoka traja okoli 2 uri, tako da smo bili uro in pol pred letom na letališču.
Avtobusna postaja
V Fukuoki smo pustili velike nahrbtnike v omarici na železniški
postaji. Tu smo zaradi lakote najprej poiskali restavracijo.
Najboljša izbira se je zdela italijanska hrana, ampak se je izkazalo, da ni ma
veliko skupnega z njo. Porcije pa so bile nasploh male.
Enostavna izbira špagetov, samo pokažeš na številko.
Hoji po Fukuoki, kot samo
vmesnem postanku pred Nagasakijem, smo namenili 3 ure.
Kasneje pa smo se s postaje Hakata ob 19 uri z vlakom odpeljali v dve uri oddaljen Nagasaki.
21.09.2013
Tudi danes smo vstali zgodaj, saj smo cel dan namenili obisku enega z največjih akvarijev na svetu. Akvariji so v bistvu postavljeni na predelu otoka ob morju in vsi objekti skupaj tvorijo nekakšen velik vrt. Z Nage smo se z avtobusom odpeljali v smeri severa oddaljenemu mestu. Od tam pa smo del poti prepešačili. Kakor prejšnje dneve, je tudi na današnji dan občasno deževalo, sonce pa je bilo vse do samega večera skrito za oblaki. Če se obišče Okinawo potem je potrebno obiskati tudi akvarij. Tu so na ogled ribe, katere do tega dne še nismo nikoli videli, ena od teh je splitfin flashlightfish.
Vsekakor je potrebno videti predstavo delfinov in pa po njej prikaz del sposobnosti delfinov v družbi s potapaljači.
Modri kirurg - Blue tang - Paracanthurus hepatus
Moorish idol - Zanclus cornutus
Klovnska ribica - Clownfish - Amphiprioninae
Po koncu ogleda akvarija smo odšli na Esmerald beach, kjer se z dolge
peščene plaže pride v svetlo modro morje. Tu smo tudi ostali in
opazovali sončni zahod.
V akvariju smo bili od 11 ure in vse do zahoda sonca, okoli 19 ure smo se odpravili z busom proti hostlu.
V avtobusu
Zvečer pa je sledilo v bistvu po količini hrane sodeč drugo kosilo, po
kosilu pa piksna piva in kozarček tukajšnje pijače, sake, in igranje na
kitari Sanshin.
20.09.2013
Pokonci smo bili že nekaj po 7. uri zjutraj, saj smo se ob 8. uri z Ryoto (lastnikom) odpeljali na pol ure oddaljeno mesto, kjer se izposoja opremo za kajak in potapljanje ter snorkljanje.
Na srečo je bilo sonce prizanesljivo, ker je bilo skrito za oblaki in tako ni bilo zelo vroče. Vreme ravno pravšnje za vodne dogodivščine.
Z manjšo skupino ljudi smo na kajakih odveslali proti pečinam in v njih skriti jami. Nato je sledilo snorklanje oz. opazovanje ribic s pomočjo maske za potapljanje. Veliko je bilo zanimivih ribic, ki so z veseljem jedle kruh, ki smo ga držali v rokah. Vsake toliko časa so ribice namesto v kruh ugriznile v katerega od prstov. Po snorklanju smo odveslali na peščeno plažo, kjer sem se prvič v življenju dal zakopati v pesku. Po uspešni rešitvi iz peska pa se je odveslalo na izhodiščno točko. Dogodivščina je vsega skupaj trajala mogoce kakšne tri ure.
Na poti domov smo se ustavili še na znani razgledni točki (pri skali, ki spominja na slonji rilec) ter nato v manjši trgovini, kjer smo si kupili najrazličnejšo hrano za kosilo, med drugim tudi sushi. Ker je po kosilu začelo deževati, smo to izkoristili za počitek in ogled suma v Tokiju na televizijskem kanalu. Sumo je najpopularnejši šport na Japonskem.
Ko se je vreme malo umirilo, smo še tretjič zapored odšli na bližnjo plažo, kjer leži ogromno število školjk. Ni pa trajalo dolgo, ko nas je močni naliv ponovno dosegel, ampak nas to zaradi dežnikov ni motilo. Tudi sicer nas mokre obleke ne bi motile, ker je bilo ozračje konstantno toplo.
Pozno zvečer po večerji pa je po degustaciji s pivom in sakejem, Ryota zaigral na treh strunah Sanshin-a, instrumentu ki je podoben kitari.