19.09.2013
Okinawo je ponoči prešla nevihta. Padalo in pihalo je več ali manj celo noč. Oblačno vreme pa nam ni pokvarilo postavljenih načrtov s prejšnjega dne. Za primerno plačilo nas je lastnik doma s svojo malo Toyoto odpeljal v malo džunglo. Tu smo večji del poti prehodili po potoku, ki nas je pripeljal do slapa, v katerega vodostaju smo se lahko skopali in s pečine tudi skakali vanj. Lokacija in ime slapu ostajata skrivnost, ker kot pravi lastnik, za to točko turisti ne vedo in je znana samo nekaterim domačinom. Nazaj grede proti oddaljenemu avtomobilu je začelo deževati.
Nato smo se odpeljali na Kouri otok, na katerega vodi zelo dolg most, ki je bil zgrajen leta 2005. V dolžino meri 2020 m in je najdaljši most na odprtem na Japonskem. Tu smo naredili z vozilom počasni obhod okoli otočka. Počasni pa zato, ker se vsi držijo prometnih predpisov in se peljejo 40, na nekaterih delih ceste tudi celo samo 30km/h.
Nato smo odšli na čudovito plažo, ki pravtako ni obljudena s strani turistov in je bila namenjena samo nam. Nekako ob tem času se je nebo razvedrilo in sonce je začelo pripekati. Tukaj sva s Tomijem odplavala na skalnato pregrado, ki nekako ščiti zaliv in med plavanjem občudovala morsko floro in favno zaliva.
Po kosilu in počitku pa je dan minil s čakanjem na bližnji plaži na sončni zahod. Plaža je peščena in posuta s školjkami in ostalo apnenčasto strukturo ter številnimi majhnimi rakci.
Pozneje ob večeru pa smo že opravili pomenek, kaj se bo dogajalo naslednjega dne in ob bližajoci se nevihti odšli spat. Nestabilno vreme pa pomeni, da se ponovno približuje naslednji tajfun.
Okinawo je ponoči prešla nevihta. Padalo in pihalo je več ali manj celo noč. Oblačno vreme pa nam ni pokvarilo postavljenih načrtov s prejšnjega dne. Za primerno plačilo nas je lastnik doma s svojo malo Toyoto odpeljal v malo džunglo. Tu smo večji del poti prehodili po potoku, ki nas je pripeljal do slapa, v katerega vodostaju smo se lahko skopali in s pečine tudi skakali vanj. Lokacija in ime slapu ostajata skrivnost, ker kot pravi lastnik, za to točko turisti ne vedo in je znana samo nekaterim domačinom. Nazaj grede proti oddaljenemu avtomobilu je začelo deževati.
Nato smo se odpeljali na Kouri otok, na katerega vodi zelo dolg most, ki je bil zgrajen leta 2005. V dolžino meri 2020 m in je najdaljši most na odprtem na Japonskem. Tu smo naredili z vozilom počasni obhod okoli otočka. Počasni pa zato, ker se vsi držijo prometnih predpisov in se peljejo 40, na nekaterih delih ceste tudi celo samo 30km/h.
Nato smo odšli na čudovito plažo, ki pravtako ni obljudena s strani turistov in je bila namenjena samo nam. Nekako ob tem času se je nebo razvedrilo in sonce je začelo pripekati. Tukaj sva s Tomijem odplavala na skalnato pregrado, ki nekako ščiti zaliv in med plavanjem občudovala morsko floro in favno zaliva.
Po kosilu in počitku pa je dan minil s čakanjem na bližnji plaži na sončni zahod. Plaža je peščena in posuta s školjkami in ostalo apnenčasto strukturo ter številnimi majhnimi rakci.
Pozneje ob večeru pa smo že opravili pomenek, kaj se bo dogajalo naslednjega dne in ob bližajoci se nevihti odšli spat. Nestabilno vreme pa pomeni, da se ponovno približuje naslednji tajfun.
