Marinada 2011

Vreme je bilo letošnji Marinadi naklonjeno saj je jadralce v Izoli pričakal čudovit sončen dan. Tradicionalni dogodek v organizaciji Burin Yachting Cluba je potekal v soboto 14. maja, že osmo leto zapored.

Regata Marinada je imela preložen start za 25 minut, vendar to ni vplivalo na razpoloženje 88 posadk.

Šibak veter se je stabiliziral in regato je spremljal zahodnik, ki je kasneje z jugozahodnimi vetrovi dosegel 15 in v sunkih celo do 18 vozlov.

V kategoriji regatnikov si je zmago prijadrala posadka Shininga JK Umag z Željkom Perovičem za krmilom. Med potovalnimi jadrnicami na skrajšanem regatnem polju pa je prvo mesto osvojila jadrnica Scorpio, JK Izola z Iztokom Krumpako.

Po uspešnem zaključku regate se je Marinada preselila v portoroški Avditorij, kjer so posadke izvedele uradne rezultate, prejele pokale in nagrade. Večerna zabava s skupino se je nadaljevala v Amfiteatru s koncertom skupine Prljavo kazalište.

Ob hitih Mi plešemo, Sve je lako kad si mlad, Kiše jesenje, Marina,…  je zabava trajala dolgo v noč in zagotovo ni nikogar od jadralskih in glasbenih navdušencev pustila ravnodušnega. 

 

Spremljevalni čoln

 

 

 

 Še zadnje priprave pred startom

 Prelet letala ob startu

 Bitka za zmago se je začela

 

 

 Prečkanje ciljne "črte"

 

Mobitelov Viharnik

 

  Zmagovalka med potovalnimi jadrnicami

 

Podelitev nagrad najboljšim

 Koncert skupine Prljavo kazalište

Deželni naravni rezervat ob izlivu reke Soče - Foce dell'Isonzo

Soča (italijansko Isonzo) je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji (95 km) in severni Italiji (42 km). Alpska reka izvira 1100 m visoko v Julijskih Alpah v Trenti. V Jadransko morje (Tržaški zaliv) se izlije v Italiji blizu Tržiča. Izliv reke (italijansko Foce dell'Isonzo) v Italiji je zamočvirjen in obdan z lagunami. Kot habitat za mnoge vrste ptic in drugih organizmov je skupaj z zadnjim delom toka od Tržiča naprej zaščiten kot naravni rezervat - Riserva Naturale della Foce dell'Isonzo.

Do zdaj je bilo opaženih  308 vrst ptic, od teh je 90 gnezdilk. Med gnezdilkami je treba omeniti redkega polojnika (Himantopus himantopus), rjavo čapljo (Ardea purpurea) in rjavega lunja (Circus aeruginosus). Večina je ptic selivk, ki si izberejo območje rezervata za vmesno postajo na dolgi poti z mrzlega severa proti toplim južnim krajem. Nekatere vrste pa tudi prezimijo, na primer jate rac, od katerih je najštevilnejša žvižgavka (Anas penelope). V poletnih mesecih lahko opazujemo elegantne male bele čaplje (Egretta garzetta), kako lovijo ob mlakah, in hrupne sive gosi (Anser anser), ki so jih tu z uspehom naselili. Tu se stalno zadržujejo številne vrste močvirskih ptic, med njimi veliki škurh (Numenius arquata) in mali škurh (Numenius phaeopus). Ta je postal tudi razpoznavni logotip rezervata.

Med velikimi živalmi lahko s kančkom sreče naletimo na srno, lisico in včasih celo na dihurja (Mustela putorius). Tako živalsko pestrost omogočajo raznoliki habitati, ki iz morskih plitvin prehajajo v obširne lagune, peščene otočke in muljasto-peščena tla. Zanimivost rezervata so tudi neavtohtoni v divjini živeči konji iz Camargue, ki so izredno prilagojeni na življenje v mokrotnih predelih.

 Območje naravnega rezervata.

 

Nekaj kilometrska pot do rta, kjer je izliv Soče.

 

 

Tu se Soča osvobodi bregov ter se izlije v Jadransko morje.

 

 

 

Nekaj panoramskih slik (klikni na sliko za večjo ločljivost).

 Naplavine iz morja.

Rt, kjer se izliva Soča.

Italijansko pristanišče.