ZDA, 26. dan. San Francisco

Drugi dan se je vreme umirilo in končno smo lahko odšli na ogled mesta San Franisco. Že na začetku nam je postalo všeč, saj je bilo drugačno kakor vsa mesta do sedaj. San Francisco je znan zaradi hribov. Ceste in ulice se ves čas vzpenjajo in spuščajo. Teren je zelo razgiban. Infrastruktura hiš zanimiva. Skratka, tu ti ne more biti dolgčas.









Mesto je znano tudi po žičnih tramvajih oz. angleško Cable car. Ker se ulice ves čas dvigajo in spuščajo, je v tleh med tirnicami tramvaja vso pot napeljana zajla, s pomočjo katere se tramvaj premika in premaguje vzpone.


Srečanje dveh tramvajev.




Končna postaja. Tramvaj je bilo potrebno ročno obrniti na vrtljivi ploščadi, da je lahko nadaljeval pot v nasprotno smer.


Center in visoke zgradbe.


Vse kar je zeleno, pomaga. Naj te Bog osreči! Popisan kos kartona, ki je ležal na tleh.






V mestu se pelje veliko različnih, zelo pisanih, v oko lahko vpadljivih tramvajev.








Protest ljudi za izboljšanje zdravstvenega zavarovanja v ZDA.


Kitajska četrt.












Old Saint Marys Church‎.






Bo kartica našla pot čez lužo in prispela v naše nabiralnike?


Pešci, bodite previdni na avtomobile!




Tablica, ki razlaga pomen signalov na semaforju za pešce.








Pogled na pristaniško zgradbo.




Bay Bridge, most, ki skrajša pot na drugo stran San Francisco zaliva.




Palace of Fine Arts, recimo da eden izmed parkov v San Franciscu.




Sprehajalec psov. Zanimiva služba.





Golden Gate Bridge ni poimenovan po zlati barvi (ker tudi ni tako pobarvan), kot tudi ne po zlati mrzlici, ko so tu v Kaliforniji odkrili zlato. Tako je bil poimenovan že dve leti prej. Ime je dobil po ožini "Golden Gate Strait", ki ločuje Tihi ocean od zaliva. To ožino je že okoli leta 1846 kapitan John C. Fremont poimenoval "Chrysopylae" oz. Golden Gate, ker ga je spominjala na instanbulsko pristanišče, poimenovano "Chrysoceras " oz. Zlati rog.


Most povezuje severni del San Francisca z mestnim jedrom na jugu.




Črno-bel pogled na zamegljeni center mesta.


Horsheshoe Bay.



Golden Gate most pa je znan tudi po samomorih. Je na prvem mestu v ZDA ter tudi med prvimi na svetu. Veliko ljudi, ki hoče končati svoje življenje, pride prav sem. Smrtnost od padcu v vodo je 98%. Tisti, ki pa preživijo, umrejo zaradi podhladitve ali pa jih tok odnese na odprto morje. Zaradi tega večino trupel tudi ne najdejo.


Vožnja preko mostu.


Helikopter je prelet... letel pod nami. Uspelo mu je.


Obalna straža.




Imeli smo srečo. Ko smo prišli na most, smo imeli jasno vreme ...


... ki pa se je hitro spremenilo. Most ter zaliv sta znana še po nečem. Velikokrat sta namreč zakrita z meglo, ki jo ustvarja hladen morski tok ter toplo ozračje iznad celine.


Nekatere zgradbe niso varne pred potresom.






Pogled vzdolž ulice.


Golden Gate Park.


Shakespearov vrt.


Lombard Street ponoči. Enosmerna zavita ulica.


Vhod, avla enega od domov.

ZDA, 25. dan. San Francisco

Torek, 13. oktober 2009.
Prvi dan v San Franciscu.
Naših slik na ta dan ne boste videli.
Zakaj ne? Ker nobene nismo naredili.

Bil je deževen dan. Eden izmed redkih na naši poti, če sploh lahko rečemo, da je med potjo deževalo, saj so bile večinoma samo kapljice. Ampak v San Franciscu ni bil navaden deževen dan. Nad mestom se je razbesnela tropska nevihta, kakšne prebivalci ne pomnijo že od leta 1962. Veter je pihal okoli 80 km/h, v enem dnevu pa je padlo skoraj 20% dežja, kolikor bi ga sicer v 1/5 leta.

Ni nam ostalo drugega, kot da ta dan prebijemo nekje na suhem. Izbrali smo večji nakupovalni center, katerega smo do večera spoznali že do potankosti.

Več o tej epski nevihti lahko prebereš na Rainfall records fall in epic storm.

ZDA, 24. dan. Big Sur

Iz Seqoia National Park smo preko Visalie odrinili proti King City. Pot je ponovno vodila po zanimivo vijugasti cesti preko gorske verige in v King City smo prispeli v nočnih urah. Tokrat je imel naš Motel 6 tudi bazen, ki pa ga nismo izkoristili. Tudi sicer je ta veriga motelov dobro razvejana po različnih lokacijah v ZDA in vredno jo je izkoristiti, če le ni kakšne druge boljše opcije. King City je bil samo vmesna točka, tu nismo nič raziskovali. Zjutraj samo, kot mnogokrat do sedaj, poiskali Starbucks, se okrepili s čajem, kavo in jedačo ter odbrzeli proti začrtani točki na zemljevidu. Gremo v Big Sur. To ni mesto, to je priobalno območje, ki se razteza na 145 kilometrih obale. Razgledi z obale so čudoviti.


Motel 6, bazen.


Prvi postanek v Big Sur, za drevesom se skriva Tihi ocean.


Nekaj kilometrov naprej smo s ceste zagledali lep košček plaže in odločili smo se, da naredimo daljši postanek ter uživamo ob pogledu na morje in poslušamo razbijajoče se valove.












Pot v neznano.






Nekako se nismo morali odtrgati s tega mesta in tu smo sigurno imeli več kot uro dolgo zabavo z valovi. Voda za kopanje ni bila primerna zaradi prenizke temperature, je pa bos tek ob oceanu zabaven, če te le ne ujame in zmoči.




Na tem delu je tudi več znanih kamnitih mostov, ki so zgodovinskega pomena. Tale most se imenuje Rocky Creek Bridge in je bil zgrajen leta 1932.




Bixby Bridge, zgrajen leta 1932.






Waterfall house at Saddle Rock Ranch. Tu je nekoč stala vila s prečudovitim pogledom na McWay Falls.


Julia Pfeiffer Burns pa je najbolj znana oseba v tem priobalnem območju.


McWay Falls, 24 metrski padec potoka, ki se konča na peščeni plaži Tihega oceana. Plaža je zaprta za javnost.




Narodni park, katerega nismo raziskovali, ampak smo obiskali samo mlin, ki je čisto pri vhodu.


Pelton Wheel. Nekoč uporaben mlin, ki je proizvajal elektično energijo na potoku McWay Creek.




Le kdo si ne bi želel imeti tako postavljenih poštnih nabiralnikov s prečudovitim razgledom na ocean.




Big Sur Inn. Zanimivo malo prenočišče z restavracijo.







Kmalu smo odbrzeli proti severu. Do sedaj smo se skoraj ves čas peljali proti jugu. Nekako slučajno smo se ustavili v zanimivem, dokaj dragem bi lahko rekel, mestecu Carmel. Spodaj je nekaj zanimivih fotografij.


















Tako, to je bilo nakako vse na ta dan. Proti večeru smo se odpravili proti naši zadnji destinaciji tukaj na zahodu, San Franciscu.