20.09.2013
Pokonci smo bili že nekaj po 7. uri zjutraj, saj smo se ob 8. uri z Ryoto (lastnikom) odpeljali na pol ure oddaljeno mesto, kjer se izposoja opremo za kajak in potapljanje ter snorkljanje.
Na srečo je bilo sonce prizanesljivo, ker je bilo skrito za oblaki in tako ni bilo zelo vroče. Vreme ravno pravšnje za vodne dogodivščine.
Z manjšo skupino ljudi smo na kajakih odveslali proti pečinam in v njih skriti jami. Nato je sledilo snorklanje oz. opazovanje ribic s pomočjo maske za potapljanje. Veliko je bilo zanimivih ribic, ki so z veseljem jedle kruh, ki smo ga držali v rokah. Vsake toliko časa so ribice namesto v kruh ugriznile v katerega od prstov. Po snorklanju smo odveslali na peščeno plažo, kjer sem se prvič v življenju dal zakopati v pesku. Po uspešni rešitvi iz peska pa se je odveslalo na izhodiščno točko. Dogodivščina je vsega skupaj trajala mogoce kakšne tri ure.
Na poti domov smo se ustavili še na znani razgledni točki (pri skali, ki spominja na slonji rilec) ter nato v manjši trgovini, kjer smo si kupili najrazličnejšo hrano za kosilo, med drugim tudi sushi. Ker je po kosilu začelo deževati, smo to izkoristili za počitek in ogled suma v Tokiju na televizijskem kanalu. Sumo je najpopularnejši šport na Japonskem.
Ko se je vreme malo umirilo, smo še tretjič zapored odšli na bližnjo plažo, kjer leži ogromno število školjk. Ni pa trajalo dolgo, ko nas je močni naliv ponovno dosegel, ampak nas to zaradi dežnikov ni motilo. Tudi sicer nas mokre obleke ne bi motile, ker je bilo ozračje konstantno toplo.
Pozno zvečer po večerji pa je po degustaciji s pivom in sakejem, Ryota zaigral na treh strunah Sanshin-a, instrumentu ki je podoben kitari.
Pokonci smo bili že nekaj po 7. uri zjutraj, saj smo se ob 8. uri z Ryoto (lastnikom) odpeljali na pol ure oddaljeno mesto, kjer se izposoja opremo za kajak in potapljanje ter snorkljanje.
Na srečo je bilo sonce prizanesljivo, ker je bilo skrito za oblaki in tako ni bilo zelo vroče. Vreme ravno pravšnje za vodne dogodivščine.
Z manjšo skupino ljudi smo na kajakih odveslali proti pečinam in v njih skriti jami. Nato je sledilo snorklanje oz. opazovanje ribic s pomočjo maske za potapljanje. Veliko je bilo zanimivih ribic, ki so z veseljem jedle kruh, ki smo ga držali v rokah. Vsake toliko časa so ribice namesto v kruh ugriznile v katerega od prstov. Po snorklanju smo odveslali na peščeno plažo, kjer sem se prvič v življenju dal zakopati v pesku. Po uspešni rešitvi iz peska pa se je odveslalo na izhodiščno točko. Dogodivščina je vsega skupaj trajala mogoce kakšne tri ure.
Na poti domov smo se ustavili še na znani razgledni točki (pri skali, ki spominja na slonji rilec) ter nato v manjši trgovini, kjer smo si kupili najrazličnejšo hrano za kosilo, med drugim tudi sushi. Ker je po kosilu začelo deževati, smo to izkoristili za počitek in ogled suma v Tokiju na televizijskem kanalu. Sumo je najpopularnejši šport na Japonskem.
Ko se je vreme malo umirilo, smo še tretjič zapored odšli na bližnjo plažo, kjer leži ogromno število školjk. Ni pa trajalo dolgo, ko nas je močni naliv ponovno dosegel, ampak nas to zaradi dežnikov ni motilo. Tudi sicer nas mokre obleke ne bi motile, ker je bilo ozračje konstantno toplo.
Pozno zvečer po večerji pa je po degustaciji s pivom in sakejem, Ryota zaigral na treh strunah Sanshin-a, instrumentu ki je podoben kitari.
Ni komentarjev:
Objavite komentar