17.09.2013
Da ne bi zapravljali časa za spanec, smo vstali že pred 8. uro in po zajtrku odrinili na celodnevno potepanje. V izogib dolgi dolgi čakalni vrsti je bil plan, da se najprej povzpnemo na Skytree Tower.
Smo pa bili zmenjeni z naslednjo japonsko prijateljico Saki, da se ob 9. uri srečamo pod stolpom. S Saki se prej nismo nikoli srečali, z njo je bil stik navezan s pomočjo interneta. Ponudila se je, da nam razkaže tiste dele Tokija, v katerih še nismo bili in ki bi nas morda zanimali. Na srečo je držala obljubo in z nekaj minutno zamudo tudi prišla, je pa takrat že bila nekaj deset minut dolga čakalna vrsta turistov, ki so želeli priti na vrh stolpa.
Na višini 350m, kjer je prva glavna opazovalna ploščad, je 360 stopinjski pogled na Tokio in od tu je tudi lepo vidna najvišja japonska gora Fuji.
Se je pa sicer z doplačilom možno popeljati z dvigalom še 100 metrov višje, za kar se pa nismo odločili, saj je razgled od tu segal že dovolj daleč. Odločili smo se namreč, da ta denar raje prihranimo, ko bomo odšli še na stolp na drugem koncu mesta, imenovan Tokio Tower.
Po sestopu s stolpa, smo z metrojem odšli na enaga od pomolov, s katerega pluje ladja v smeri otoka Odaiba. Med plovbo se lahko občuduje tokijsko arhitekturo. Po uri plovbe z vmesnim postankom za sprehod nekje pred Odaibo smo prispeli na otok. Tukaj stoji manjša kopija kipa svobode in pogled na znani Rainbow most (mavrični most). Tu je tudi robot Gundam in nakupovalni center.
Z metrojem smo nato preko Rainbow mostu prišli ponovno na drugo stran reke in Saki nas je odpeljala v zelo zanimivo majhno restavracijo, kjer smo jedli omlete s hobotnico in zelenjavo. Hrano pa si je moral speči vsak sam na žaru montiranem v mizi. Saki se je ob 16.30 uri morala posloviti in oditi na delo. Mi smo dokončali z jedjo in se peš odpravili na 4 km oddaljen Tokio Tower, s katerega smo z 250 metrov imeli nočni pogled na osvetljeni Tokio. Na višjo opazovalno točko pa žal nismo mogli zaradi prenavljanja.
Ob 23. uri pa smo bili že umiti in v postelji, saj je bil naslednji dan planiran obisk pande, ob 15.30 pa let proti Okinawi.
Da ne bi zapravljali časa za spanec, smo vstali že pred 8. uro in po zajtrku odrinili na celodnevno potepanje. V izogib dolgi dolgi čakalni vrsti je bil plan, da se najprej povzpnemo na Skytree Tower.
 |
| Čakanje na metro v vrstah |
Smo pa bili zmenjeni z naslednjo japonsko prijateljico Saki, da se ob 9. uri srečamo pod stolpom. S Saki se prej nismo nikoli srečali, z njo je bil stik navezan s pomočjo interneta. Ponudila se je, da nam razkaže tiste dele Tokija, v katerih še nismo bili in ki bi nas morda zanimali. Na srečo je držala obljubo in z nekaj minutno zamudo tudi prišla, je pa takrat že bila nekaj deset minut dolga čakalna vrsta turistov, ki so želeli priti na vrh stolpa.
Na višini 350m, kjer je prva glavna opazovalna ploščad, je 360 stopinjski pogled na Tokio in od tu je tudi lepo vidna najvišja japonska gora Fuji.
 |
| Tokio Skytree |
 |
| Gora Fuji |
Se je pa sicer z doplačilom možno popeljati z dvigalom še 100 metrov višje, za kar se pa nismo odločili, saj je razgled od tu segal že dovolj daleč. Odločili smo se namreč, da ta denar raje prihranimo, ko bomo odšli še na stolp na drugem koncu mesta, imenovan Tokio Tower.
Po sestopu s stolpa, smo z metrojem odšli na enaga od pomolov, s katerega pluje ladja v smeri otoka Odaiba. Med plovbo se lahko občuduje tokijsko arhitekturo. Po uri plovbe z vmesnim postankom za sprehod nekje pred Odaibo smo prispeli na otok. Tukaj stoji manjša kopija kipa svobode in pogled na znani Rainbow most (mavrični most). Tu je tudi robot Gundam in nakupovalni center.
Z metrojem smo nato preko Rainbow mostu prišli ponovno na drugo stran reke in Saki nas je odpeljala v zelo zanimivo majhno restavracijo, kjer smo jedli omlete s hobotnico in zelenjavo. Hrano pa si je moral speči vsak sam na žaru montiranem v mizi. Saki se je ob 16.30 uri morala posloviti in oditi na delo. Mi smo dokončali z jedjo in se peš odpravili na 4 km oddaljen Tokio Tower, s katerega smo z 250 metrov imeli nočni pogled na osvetljeni Tokio. Na višjo opazovalno točko pa žal nismo mogli zaradi prenavljanja.
Ob 23. uri pa smo bili že umiti in v postelji, saj je bil naslednji dan planiran obisk pande, ob 15.30 pa let proti Okinawi.
mavrični
most
Gundam
vhod v garažo
 |
| Tokyo Tower |
Ni komentarjev:
Objavite komentar