Soča (italijansko Isonzo) je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji (95 km) in severni Italiji (42 km). Alpska reka izvira 1100 m visoko v Julijskih Alpah v Trenti. V Jadransko morje (Tržaški zaliv) se izlije v Italiji blizu Tržiča. Izliv reke (italijansko Foce dell'Isonzo) v Italiji je zamočvirjen in obdan z lagunami. Kot habitat za mnoge vrste ptic in drugih organizmov je skupaj z zadnjim delom toka od Tržiča naprej zaščiten kot naravni rezervat - Riserva Naturale della Foce dell'Isonzo.
Do zdaj je bilo opaženih 308 vrst ptic, od teh je 90 gnezdilk. Med gnezdilkami je treba omeniti redkega polojnika (Himantopus himantopus), rjavo čapljo (Ardea purpurea) in rjavega lunja (Circus aeruginosus). Večina je ptic selivk, ki si izberejo območje rezervata za vmesno postajo na dolgi poti z mrzlega severa proti toplim južnim krajem. Nekatere vrste pa tudi prezimijo, na primer jate rac, od katerih je najštevilnejša žvižgavka (Anas penelope). V poletnih mesecih lahko opazujemo elegantne male bele čaplje (Egretta garzetta), kako lovijo ob mlakah, in hrupne sive gosi (Anser anser), ki so jih tu z uspehom naselili. Tu se stalno zadržujejo številne vrste močvirskih ptic, med njimi veliki škurh (Numenius arquata) in mali škurh (Numenius phaeopus). Ta je postal tudi razpoznavni logotip rezervata.
Med velikimi živalmi lahko s kančkom sreče naletimo na srno, lisico in včasih celo na dihurja (Mustela putorius). Tako živalsko pestrost omogočajo raznoliki habitati, ki iz morskih plitvin prehajajo v obširne lagune, peščene otočke in muljasto-peščena tla. Zanimivost rezervata so tudi neavtohtoni v divjini živeči konji iz Camargue, ki so izredno prilagojeni na življenje v mokrotnih predelih.
Do zdaj je bilo opaženih 308 vrst ptic, od teh je 90 gnezdilk. Med gnezdilkami je treba omeniti redkega polojnika (Himantopus himantopus), rjavo čapljo (Ardea purpurea) in rjavega lunja (Circus aeruginosus). Večina je ptic selivk, ki si izberejo območje rezervata za vmesno postajo na dolgi poti z mrzlega severa proti toplim južnim krajem. Nekatere vrste pa tudi prezimijo, na primer jate rac, od katerih je najštevilnejša žvižgavka (Anas penelope). V poletnih mesecih lahko opazujemo elegantne male bele čaplje (Egretta garzetta), kako lovijo ob mlakah, in hrupne sive gosi (Anser anser), ki so jih tu z uspehom naselili. Tu se stalno zadržujejo številne vrste močvirskih ptic, med njimi veliki škurh (Numenius arquata) in mali škurh (Numenius phaeopus). Ta je postal tudi razpoznavni logotip rezervata.
Med velikimi živalmi lahko s kančkom sreče naletimo na srno, lisico in včasih celo na dihurja (Mustela putorius). Tako živalsko pestrost omogočajo raznoliki habitati, ki iz morskih plitvin prehajajo v obširne lagune, peščene otočke in muljasto-peščena tla. Zanimivost rezervata so tudi neavtohtoni v divjini živeči konji iz Camargue, ki so izredno prilagojeni na življenje v mokrotnih predelih.
Območje naravnega rezervata.
Nekaj kilometrska pot do rta, kjer je izliv Soče.
Tu se Soča osvobodi bregov ter se izlije v Jadransko morje.
Nekaj panoramskih slik (klikni na sliko za večjo ločljivost).
Naplavine iz morja.
Rt, kjer se izliva Soča.
Italijansko pristanišče.
Ta kos zemlje se mi zdi fenomenalen, zato so tudi fotke fenomenalne :)
OdgovoriIzbriši