Skupno je pet slapov. Najlažje je dostopen prvi, do vseh ostalih pa se je potrebno kar namučiti, ker celotna pot vodi preko korenin, plezanjem po klinih, ki so zabiti v skalah, držanjem za jeklenice in na nekaterih mestih vzpenjanjem po lestvah in hoje po brveh. Ko je deževno in vlažno zna biti pot kar nevarna, zaradi vseh spolzkih korenin in skalnatih pobočij.
Ljudi skorajda ni bilo na spregled, mogoče zaradi tega, ker smo bili tu sredi delovnega dne.
Za celotno pot je potrebno biti kar dobro fizično pripravljen, biti primerno oblečen in obut, kajti pot ni namenjena nedeljskim izletnikom, ki se lepo oblečeni podajajo na sprehode. Mi smo imeli s seboj veliko vode in nekaj malih okrepčevalnih priboljškov za potešitev lakote. Po ogledu informacijske tablice z opisom in sliko poti. smo se na pot podali v nasprotni smeri urinega kazalca, po desni strani torej. S tempom nismo pretiravali, pri vsakem od slapov je bil obvezen postanek za ogled in fotografiranje. Zaradi malo pomanjkljive označitve nismo točno vedeli, kje se nahaja eden od slapov, ampak konec koncev smo uspeli videti prav vse. Vzpenjali smo se desno, spuščali pa po levi strani. Tako smo zaobšli spuščanje po skalah in klinih, vendar je bil tudi spust strm in nekajkrat nam je tudi spodrsnilo. Po nekako dobrih dveh urah smo se vrnili na izhodiščno točko na parkirišče pred samim vhodom v sotesko.
Sotesko Pekel priporočam vsakemu, ki želi izkusiti malo divjega plezanja in raziskovanja neznane okolice.
Železniški viadukt.
Stari mlin na vodo, pred njim se nahajata parkirišče in gostinski lokal.
Strme in ozke stopnice.
Pogled na zadnjega od slapov je najlepši.
Četrti slap.
Ni komentarjev:
Objavite komentar