Sam nastop skupine U2 se je začel nekaj po 21 uri. Začeli so, kot ponavadi na vsakem svojem koncertu, udarno, tokrat s pesmijo Breath z novega albuma.
Basist Adam Clayton.
Zaslon se je razpotegnil do samega odra in ustvarl občutek živega.
Proti koncu koncerta je Bono prosil za izklop vseh luči na stadionu in da s pomočjo mobilnih telefonov ustvarimo Mlečno stezo, kar nam je po sliki sodeč tudi uspelo.
Bono poje Luni.
Slovo. Mogoče se pa še kdaj vidimo, malo bolj bližje, nekje čisto pri odru.
Koncert se je končal ob 23:20, kar se mi je zdelo nemogoče in sem ponovno spoznal dejstvo, da dobre stvari minejo hitro.
Kupljene sem imel karte s sedeži, ki pa so bili uporabljeni bolj malo, ker zaradi vsesplošnega vzdušja nihšče ni mogel sedeti pri miru in smo zaradi tega več ali manj cel koncert prepeli na nogah. Na spodnji povezavi si lahko ogledate del koncerta oziroma pesmi, ki je kot pravijo nekateri, celo boljša v tej izvedbi, kot je to v originalu na albumu.
I'll Go Crazy If I Don't Go Crazy Tonight (Remix)
Kar mi bo še zagotovo ostalo v glavi je to, da smo po koncertu stali z avtomobilom najmanj dve uri ujeti v naselju, ki se nahaja poleg stadiona. Če se ne bi odločil za krajšo pot čez travnato površino med grmovjem in drevesi priti iz naselja na glavno cesto, bi zagotovo tam stali še kakšno uro dlje. Hja, posnemal sem pač par voznikov, ki so pogruntali kako skrajšati čakanje v nedogled.
Ni komentarjev:
Objavite komentar