No pa smo na poti navzgor. Da bi obiskovalci casinoja imeli več sreče pri igralnih avtomatih, v dvigalu ni številke 13. Na spodnjih slikah pa se vidi kako izgleda Las Vegas z najvišje točke v mestu.
Na vrhu stolpa je tudi nekaj posebnih adrenalinskih atrakcij.
Tole je pa že vlakec smrti hotelskega kompleksa Sahara. Izstrelitev vagončkov je v sami zgradbi ...
... potem se naredi oster zavoj, ki vodi naravnost pod zemljo ...
... ko se zopet uzre svetlobo, te čaka luping. Pot se nato dviguje in naredi rahel zavoj ali dva ob stavbi in nato se strmo pod kotom devetdesetih stopinj popelje v višave, ko naenkrat zmanjka proge. Časa imaš sekundo ali dve, da vidiš Vegas iz obrnjene perspektive in nato vlakec oddrvi vzvratno proti izhodiščni točki. Vredno poguma. Tukaj je nekdo posnel celotno pot. V Sahari je tudi simulacija vožnje Nascar, ki naj bi dala občutek vožnje kot na pravi dirki, ampak od tu sem odšel malo razočaran, ker simulacija ni izpolnila pričakovanj. Vsaj rečem lahko, da sem sedel v modelu Nascar avtomobila.
MGM Grand hotel. Tukaj je v stekleni kletki ustvarjeno naravno okolje za leve. Lahko se sprehodiš po steklenem tunelu in od spodaj vidiš, kako izgledajo levi. Ker lev ni poskrbel za požretje oskrbnika, smo se odpravili proč. Tukaj pa se naš Las Vegas konča. Mogoče bi bilo vredno ostati še noč dlje in si vzeti čas za obisk še kakšne zanimivosti, posebnosti ali pa atrakcije, ampak urnik, katerega smo se probali držati, je pravil, da je treba iti naprej.
Še nekaj za na konec. To je avtomat pri katerem smo imeli največ sreče. Za hazard na osebo nismo zapravili več kot 10 $. Se ne izplača. Za kakšen konkreten denar bi bilo potrebno tvegati večjo vsoto dolarjev. Srečno!
Joshua Tree.
Še ovinek v levo in ...
... pot nas je pripeljala v Death Valley National Park. Death Valley je puščava locirana na jugozahodu Združenih držav. To je področje z najnižjo, najbolj suho in najbolj vročo lokacijo v Severni Ameriki.
Zabriskie point.
Cesta, ki vodi do Badwater Basin.
Če se dobro pogleda, se nekje malo nad sredino vidi tablico z napisom.
Napis pa pravi, da je tukaj gladina morja.
Mi pa stojimo 85,5 metrov pod to gladino.
Tukaj je nekoč bilo morje, sedaj pa je ostalo samo še nekaj vode in veliko soli.
Solnata cesta.
Tako so nastali posnetki soli od blizu.
Kot vedno do sedaj, nam ni uspelo videti vsega kar ponuja ta kotiček sveta. Malo prepozno smo štartali iz Las Vegasa. Navadili smo se, da je najbolj zanimiva pokrajina mimo nas bežala, ko se je ni videlo, ponoči. Žal nam je, da ta dan nismo skočili na ogled zapuščenega mesta, mesta duhov. Res je to, da bi bilo potrebno narediti kar nekaj dodatnih kilometrov, da bi ga dosegli, to je tudi razlog, da ga eventualno nismo obiskal naslednji dan. Videli nismo tudi znamenitih peščenih sipin, ki so bile na dosegu roke, blizu ceste, ampak zelo temna noč nam tega ni pustila. V Badwater Basinu smo zato počakali, da je nad nas prišla noč in si vzeli nekaj časa za ogled zvezd. Sledi odhod proti mestecu, vasi Olancha.
Ni komentarjev:
Objavite komentar